Odprta vaja

, , , , , , 0

KAJ SKRIVAŠ?

3. vaja

Končno smo ponotranjili idejo poročanja naših dogodivščin in se celo spomnili poslikati in posneti utrinke iz NAŠE vaje.

Ne obljubimo, da bo vedno tako, vaje nas namreč potegnejo v svoj vrtinec in hitro pozabimo na svoje mobilne naprave.

IGRA ZA OGREVANJE MOŽGANOV
Postavili smo se v krog. Izmenično se je nekdo postavil v sredino.
Tisti, ki smo krog sestavljali, smo zaporedoma vsak povedali eno besedo. Tisti v sredini pa je moral na vsako besedo odgovoriti s prvo asociacijo, ki se mu je porodila.

Na primer: na besedo »šminka« je odgovoril »rdeča. Na »jabolko« »hruška« in tako naprej, dokler ni bil krog zaključen. In je v sredino stopil naslednji prostovoljec.

IGRA ZA OGREVANJE TELESA
Tokrat smo si dali duška s plesom. Prižgali smo si YouTube-ov miks kratkih izsekov hitov iz 80ih in močno navili zvočnike. Posamezne pesmi so trajale do 30s in vsako posamezno pesem je nekdo vodil plesne gibe. Bolj so bili čudaški in doživeti, bolje je bilo.

ŽABA ZA ZBRANOST
Ob pisanju ugotavljam, da je krog začetna oblika postavitve, ki se je največ poslužujemo. No, ponovno smo se zbrali v krogu, tokrat smo sedeli na tleh. In se igrali »žabo«.
Igra se sprva zdi preprosta:

  • ko voditelj reče »žaba v ribniku« igralci položijo dlani predse na tla
  • »žaba na obali«, roke na rame
  • »žaba na drevesu, roke na glavo
  • »žaba v vesolju, roke nad glavo, prsti migajo, igralci glasno ponovijo »žaba v vesolju«

Zapleteno postane, ko igralci osvojijo ukaze. Takrat se pravila spremenijo. Voditelj sedaj govori ukaze, vendar sam lahko dela drugače.
Na primer, ko reče, »žaba na drevesu« postavi dlani na tla. Igralci morajo narediti to kar voditelj reče, ne pokaže. Če se zmotijo, izpadejo.

MENJAVANJE RAZPOLOŽENJA NA UKAZ
Razdelili smo se v začetne pare.
Voditelj igre je povedal prvo razpoloženje, ki ga mora par odigrati: veselje.
Par je lahko uporabljal samo govorico telesa, izmišljene ali prave besede.

Voditelj igre je povedal naslednje razpoloženje: norčevanje.
Pari so se morali za novo razpoloženje pomešati. Nastali so novi pari.

Vedno, ko je voditelj igre povedal novo razpoloženje, so se pari zamenjali in odigrali to razpoloženje.

Če je voditelj povedal že poznano razpoloženje, so se morali najti pari, ki so prvič skupaj odigrali to razpoloženje.

Na primer: Polde in Mici odigrata veselje. Voditelj nato napove »norčevanje«. Mici si najde nov par in tudi Polde si najde nov par.
Čez nekaj krogov voditelj ponovno napove veselje in ponovno se v paru najdeta Polde in Mici.

Razpoloženja, ki smo jih igrali: opravljanje, zaskrbljenost, načrtovanje počitnic, jeza, prepir, zaljubljenost, načrtovanje umora, prikrivanje skrivnosti.

POGOVOR
Skrivnosti so pomemben element naše predstave. Da bi čim bolj realistično prikazali kako liki, ki jih bomo igrali, prikrivajo svoje skrivnosti, smo najprej razmišljali o svojih, realnih skrivnostih. Nismo jih izdajali in delili, le priklicali smo jih v spomin.

Razglabljali smo, kako se obnašamo, kadar imamo skrivnost. Kako se vedemo do drugih. Kako se počutimo. Kaj nas skrbi. Kako uskladimo skupino ljudi kjer nekdo pozna našo skrivnost, drugi pa ne.

pogovor


DOMAČA NALOGA
Verodostojno prebujanje je element, ki ga bomo potrebovali v predstavi, ki jo pripravljamo. Zato so igralci dobili nalogo, da skrbno preučijo proces prebujanja. Na lastnih izkušnjah, s pomočjo filmov in televizije ter tudi strokovnih prispevkov na to temo.
Poudarek naloge je bil na fizični reakciji telesa ob prebujanju.

Se vidimo na naslednji vaji!

, , , 0

DOŽIVLJANJE, NE SAMO PRETVARJANJE

2. vaja

Odločitev je padla – naredili bomo popolnoma avtorsko igro. No, vsaj trenutno kaže tako. Najprej jo bo treba napisati. In potem presoditi ali je besedilo dovolj dobro za uprizoritev. Če ne bo, smo si še vedno pustili možnost izbire drugega, že napisanega besedila.

Odločitev ni padla z neba, o tem smo se pogovarjali že lani, tudi ideje smo pridno nabirali in zapisovali. Če povemo po resnici, so liki že skorajda oblikovani. Zato smo lahko tudi vaje začeli usmerjati v pravo smer.

OGREVANJE

Vajo vedno radi začnemo z igro za fizično ogrevanje. Ne tečemo krogov ali delamo vojaških vaj (ponavadi) vseeno pa poskrbimo, da se naše telo zbudi in pripravi na nove izzive.

Tokrat smo se pretvarjali, da hodimo preko različnih podlag iz ene strani dvorane na drugo. Začeli smo preprosto, s hojo po snegu. Led in blato tudi nista bila prevelik izziv za domišljijo, saj vsi poznamo občutek. Pri imitaciji hoje po želatini, medu in kasneje celo (na pobudo igralcev s podivjano domišljijo) po šunki, pa smo malo bolj morali napeti možgane. Od gnusa smo na koncu že vsi držali roko čez usta, kar je zadostno potrdilo za uspešno zaključeno vajo.

Pri drugi igri smo se postavili v krog. Dva prostovoljca sta se premaknila v sredino in zaprla oči. Trikrat sta se zavrtela, kot da bi se šli slepe miši. Nato sta se morala z zaprtimi očmi čim hitreje premikati znotraj kroga. Tisti, ki smo sestavljali krog, smo s strateškim klicanjem njunih imen poskrbeti, da se nista zaletela med sabo. In da nista prečkala meje kroga. Kadar se je to vseeno zgodilo, smo zamenjali osebi v sredini kroga.

IMPROVIZACIJA

Na hitro smo obnovili zgodbo o Trnuljčici. Vsak igralec je prevzel eno izmed vlog. Brez priprave so se postavili na oder ter odigrali zgodbo od začetka do konca. Najprej v petih minutah. V drugem poskusu v treh, nato v eni in na koncu samo v tridesetih sekundah!

Kljub temu da so igralci v vsakem poskusu odstranili več nepomembnih informacij iz zgodbe, je najkrajša verzija še vedno delovala kot hitri posnetek in nas močno nasmejala.

DOMAČA NALOGA

Zbrali smo se v krogu. Vsak je delil zgodbo, ki si jo je izmislil o dekletu iz fotografije, ki jo je prejeli na prejšnji vaji. Zanimivo je bilo opazovati kako različne zgodbe so se razvile na podlagi iste fotografije.

RAZMIŠLJANJE O IGRALSKIH PRISTOPIH

Igralski pristopi in tehnike za doseganje prepričljivosti na odru so stalnica naših vaj. Letos želimo iti globlje kot lani, raziskati želimo temnejša čustva. Gledalce želimo pripeljati do tega, da čutijo usodo likov.

Pogovarjali smo se o pomembnosti zaresnega doživljanja svojega lika, ne samo pretvarjanja. Kar piše v scenariju ni tako pomembno kot pristna reakcija igralca, ki se popolnoma prepusti prizoru.

Specifično smo se dotaknili pritiska jokanja na ukaz. Pogovarjali smo se o zanimivi tehniki, kjer se ne obremenjuješ z zapisom v scenariju ampak se enostavno prepustiš čustvom. Če te teža prizora pripelje do solz, super. Če ne, bo izraz žalosti veliko pristnejši tudi brez solz, kot bi bil z zaigranimi.

DEBATA

Velika tema naše letošnje predstave bo strah. Zato smo se že takoj lotili raziskovanja kako strah vpliva na človeško obnašanje. Kako se vedemo v določenih okoliščinah, česa se bojimo in zakaj se določenih stvari bojimo. Kako strah fizično vpliva na nas. Kako ga lahko premagamo.

Tokrat smo ostali samo pri pogovoru. Zaradi potrebe predstave pa bo strah verjetno še velikokrat rdeča nit naših vaj.

Na svidenje na naslednji vaji!

, , , , 0

DRAMA SAMO NA ODRU

1. vaja

Prvo srečanje za novo predstavo je bilo sproščujoče.
Tempo vaj zadnjih mesecev je bil, zaradi premiere in ponovitev predstave, divji. Sedaj smo končno lahko spet zadihali in ob sproščenem pogovoru naredili načrte za naprej.

Na vaji sta se nam pridružili dve potencialni novi igralki in en član ekipe – ter takoj po vaji tudi sporočili, da smo jih prepričali, da želijo postati del naše skupine. Ja! Še vedno torej imamo ta »mojo« na katerem gradimo vse od ustanovitve. Povezanost, spoštovanje drug drugega, dobro vzdušje in odprtost za novosti. »Drama je dovoljena samo na odru,« je moto, ki se ga držimo.

Prva vaja ni imela nobene posebne tematike, želeli smo si le napolniti baterije in spoznati nove člane. Seveda, kot vedno, z nečim, kar nam bo koristilo, ko bomo ponovno stali na odrskih deskah.

Za motivacijo in predstavitev kompleksnosti gledališča smo večer odprli z ogledom spodnjega videa.
Primerno, kajne?

https://www.youtube.com/watch?v=dZnOQ3CyX7k

Sledila je vaja za fizično ogrevanje in spoznavanje med novimi in starimi člani:

  • v krog smo postavili stole. Za vsakega enega. Razen za prvega prostovoljca, ki je stal v sredini.
  • Prostovoljec v sredini je povedal poljubno trditev o sebi. Na primer, oblečene imam modre hlače.
  • Vsi, ki so sedeli na stolih in imeli oblečene modre hlače, so morali vstati in zamenjati svoje sedišče.
  • V izmenjavo stolov se je vključil tudi prostovoljec in zasedel enega izmed prostih sedišč.
  • Tisti, ki je ostal brez stola, se je postavil v sredino in povedal novo dejstvo o sebi. Na primer, vsako jutro začnem delati ob 7ih.

Igra se je hitro razživela, na dan smo privlekli bizarne informacije, tako da smo se tudi dobro nasmejali; se sprostili in si dovolili biti malo čudni in nezadržani. Kar je cilj vsake vaje.


Druga vaja je bila namenjena rušenju zasebnega prostora. Potreba po takih vajah je izredno velika, zato jih pogosto izvajamo. Obdržali smo stole, tokrat jih je bilo dovolj za vse. Navodila so bila:

  • ko voditelj igre prebere neko dejstvo, poda poleg tudi navodilo, za koliko stolov se mora oseba, ki se z dejstvom poistoveti, premakniti levo ali desno.
  • Če je stol, kamor ta oseba pride, že zaseden, sede v naročje osebi, ki tam že sedi.
  • Primer navodil: če imaš čevlje na vezalke se premakni 3 stole levo. Če si ženska se premakni 2 stola desno. Če znaš našteti 3 pesmi Justina Bieberja, 5 stolov levo. Če si bil v zadnjem tednu v gledališču, 1 stol desno.

Za lažjo predstavo si poglejte spodnji video. Priporočam, da prvi 2 minuti preskočite.

https://www.youtube.com/watch?v=1bGGkqwkkR0&index=22&list=PLSQWrusXaO_b0F7k4_Zf-qp_3BdQZ9peQ

Večer smo zaključili z vajo za fizično izražanje – pantomimo. Razdelili smo se v pare. Vsak par je izžrebal listek s kratkim opisom situacije, ki jo mora predstaviti, seveda brez besed. Situacija je morala ostati skrivnost.

Pari so si izbrali skrite kotičke, kjer so se moral v petih minutah pripraviti na predstavitev.
Nekaj situacij: menjava gume na avtomobilu, obisk prodajalca sesalcev na domu, konjske dirke.

Vsak par je na slikovit način predstavili svojo situacijo in gledalce uspešno vodili do pravilne ugotovitve o čem gre prizor.

Preden smo se razšli smo določili še domačo nalogo za razvijanje domišljije. Vsak je prejel portretno fotografijo neznanega dekleta. Do naslednje vaje mora vsak zase na podlagi samo te fotografije ustvariti zgodbo, ki odgovori na vprašanja kdo oseba na fotografiji je, kakšna je njena preteklost in kakšni so njeni načrti za prihodnost. Česa se boji, česa si želi.

Se javimo spet po naslednji vaji!