Trina Patricija Arzenšek, Danaja Pokeršnik / 2018 / 2,36 min / slovenščina

Ideja za zgodbo prihaja iz našega okolja, s čim vse se mladi soočamo. Problemi z drogo niso samo problem današnjega časa, od nekdaj so bili, vendar je danes vse še enkrat bolj dostopno kot pa včasih. Za nekatere je droga pobeg na drugi svet, lažje soočanje z realnostjo, nekateri pa to delajo zaradi pritiska in morda dokazovanja pred sovrstniki. Kot se vidi iz filma, je v ta svet stopila še ena mlada radovedna in naivna oseba, ki je imela same odlične ocene, sodelovala je na vseh možnih dejavnostih, prav tako ni imela problemov doma, starša sta ji stala ob strani in vedelo se je, da bo enkrat iz nje nekaj več, saj ni bila povprečna. Njena najboljša prijateljica, pa se je čez leta spremenila in šolo zanemarila ter se raje posvetila zabavam. Na začetku se seveda vse začne z alkoholom in kakšno cigareto, dokler to ne preraste v druženje v parku in kajenje, kako že pravijo naše babice hudičeve solate? Ker pa za nekatere to ni  dovolj in iščejo še več, še večjo ekstazo gredo na droge, ki puščajo trajne posledice. V momentu je super, najlepša noč tvojega življenja, drug dan pa le padec. Kot se vidi iz filma, se ena od njiju zbudi po takšni vrsti zabave v bolnišnici. Pričneta se zavedati, da take situacije niso primerne in, da se lahko imata lepo tudi brez ilegalnih substanc. Opustita takšno življenje in se pričneta osredotočati na drugačne cilje, saj se zavedata, da s takšnim početjem ne bosta prišli prav daleč. Vendarle pa sta hvaležni za te izkušnje, saj se po napakah vselej učimo. Vseeno pa bi nekateri rekli, da je takšna oseba srečna umrla, pa je res? To ni sreča. To je le nek faktor, ki ti daje za tisti kratek trenutek občutek ljubezni, do sebe in vsega sveta. Glavno sporočilo tega filma je, da je Pandorino skrinjico treba včasih pustiti zaprto.